Splošno

Zgodovina oratorija

Prvi program za otroke je iznašel sv. Filip Neri (Italija, 16. st.),  z njim pa je imel namen približati vero mladim in odraslim, ki so bili oddaljeni od verske prakse. Program je vključeval razvedrilo, petje, sprehode in versko-katehetske vsebine.

Najmočnejši pečat oratoriju je dal sv. Janez Bosko, ustanovitelj redovne družbe salezijancev (Italija, 19. stol.). Uporabil ga je, da je vanj privabil mlade fante, ki so bili v času industrijske revolucije zaradi pomanjkanja denarja in izobrazbe v veliki nevarnosti, da zaradi tatvine klavrno končajo svoje življenje. Začel je s t.i. nedeljskim ali prazničnim oratorijem, ki se je sčasoma razširil na vsakodnevni oratorij.

V Slovenijo je oratorij v obliki nedeljskega in vsakodnevnega oratorija prišel skupaj s salezijanci v letu 1901. Po drugi svetovni vojni je zaradi političnih razmer zamrl. Ponovno pa so ga salezijanci in salezijanke (hčere Marije Pomočnice) začeli uvajati v letu 1988. Izraz oratorij se je od tedaj uveljavil za t.i. poletni eno ali več-tedenski župnijski program za otroke po vzoru italijanskega Estate Ragazzi (ali tudi Grest).

Namen oratorija

Namen oratorija je vzpodbujati mlade k pozitivni naravnanosti, povezanosti z naravo in razvijanju medsebojnih odnosov. Tako je oratorij vsekakor preventivne narave, saj so dnevi na oratoriju drugačni od vsakdana pred televizijo in računalnikom. Osnovnošolski otroci so v počitniškem času, ko so starši v službi, prepuščeni sami sebi in nemalokrat ne vedo kaj bi počeli, oratorij pa je priložnost, da ta čas koristno preživijo. Bogata izkušnja pa ostane v spominu tudi med šolskim letom in doseže tudi ostale družinske člane, sorodnike in prijatelje.

Potek dneva na oratoriju: